Pesem opisuje moje občutke ob obisku prazne domačije po smrti mojega očeta.

Po njegovi smrti je to postal prostor, ki me navdaja z bolečino , zato nisem zmogel več prestopil praga domače hiše. Preveč pogrešam zvok očetovega harmonija, vonj naše stare krušne peči (ki ga je znala iz nje izvabiti samo moja mama) in nasploh to vseskozi prisotno energijo brezpogojne ljubezni in odpuščanja, ki sta mi jo vseskozi dajala moja starša.

Sedaj, ko sem si zgradil lastno gnezdo čutim, da so se prekinile vse vezi, ki so me držale povezanega na mojo domačijo. Odločil sem se, da na njo ne bom stopil nikoli več v življenju - rajši si bom ohranil v mislih domačijo, kjer mama še naprej peče kruh in oče še vedno igra na harmonij...

 Pomirjen sem, ker vem da sem pustil domačijo v dobrih rokah - zanjo sedaj skrbi moj brat.