Kdor me pozna ta ve , da nisem najboljši v pisanju besed na papir , moja oblika izražanja so pesmi. Zato je taka tudi moja knjiga, ki vam je sedaj na voljo.
Knjigo , ki vsebuje vseh pet mojih plošč lahko naročite na telefonsko številko 040 650 050. Če želite presenetiti vaše bližnje, mi to povejte ob vašem klicu, in z veseljem vam bom vanjo napisal posvetilo za vam še posebej drago osebo, kateri jo lahko ob njenem jubileju tudi osebno izročim .
»To so knjige mojega življenja,« pove Stane Vidmar, ko v svojem »hangarju« v Strahinju, polnem modelčkov motornih letal, na mizo ponosno položi svojih pet samostojnih albumov.
Nekoč pevec skupine F+, zdaj ljubljenec dam v zrelih letih, ki rade poslušajo čustveno izpovedne šlagerje, v svojih pesmih obračunava z burno preteklostjo. Mnoge starejše dame so bile v zgodnjih osemdesetih oboževalke njegove skupine F+, ki se je z uspešnicami, kot sta bili Ljubim tri dečve in Lili, postavljala ob bok Hazardu in Gu-Guju.
Leta 1984 so se razšli – sprti zaradi denarja, žensk in alkohola. Niso govorili vse do letos, ko so se po 25 letih spet priložnostno združili za radijsko oddajo Štos Dragan Buliča. Po F+ je Stane Vidmar leta 1992 dobil priložnost, da pri takrat sicer že poslavljajočih se Avsenikih zamenja Alfija Nipiča. S Heleno Blagne je takrat posnel Avsenikovo Ciganka, glej, a ni dolgo vztrajal.
Vilko, ne mi s tem!
»Vilko mi je rekel: 'Polke ti krasno ležijo, za valčke pa bo treba še malo izpiliti tehniko.' Joj, sem mu rekel, Vilko, ne mi s tem, sovražim šolo! Jaz sem bil namreč napreden učenec, že pred 40 leti sem delal devetletko – ker sem prvi razred ponavljal zaradi cvekov! (smeh) Priskrbel mi je učiteljico, ki mi je pokazala vaje za petje s prepono. Rekel sem ji: 'Oprostite, lulat me tišči.' Šel sem na stranišče in ušel. Tako sem končal z Avseniki.«
Potem se je umaknil s scene in dolga leta kot navdušen ribič potoval po svetu. Konec devetdesetih pa je spet začel snemati. Prvi samostojni album je poimenoval Mati, pojem ti pesem, na naslovnico pa je dal fotografiji sebe in svoje mame. »Moja ljubezen do mame nikoli ne bo izpovedana in potešena, nikoli se ne bom mogel popolnoma opravičiti za vse, kar sem ji (nehote) v svojem utrganem življenju storil,« pravi Vidmar.
Smrt ga noče
Mama je bila zelo ponosna, da je sin posvetil cede njej. »Potihem pa si je želela, da bi bila spet na naslovnici, če bom izdal še kak cede. In začnem pripravljati svoj drugi album Kar bog je združil. Na naslovnico sem dal svojo poročno fotografijo, na kateri je tudi moja mama, ki mi je bila priča. Cede je bil narejen, naslednji dan sem ji ga nameraval pokloniti. A mama je ponoči umrla! Cedeja ni nikoli videla.«
Takrat se je začela kalvarija s Stanetovim zdravjem. Depresija. Na površje je bruhnila vsa preteklost. »Vse bedarije, ki sem jih počel, alkohol, ženske, ki so me tožile zaradi otrok … Zasovražil sem potovanja, imel sem že natančne načrte, kako se bom z avtom zapeljal čez previs, pa v betonsko ograjo … Večkrat sem že držal cev na sencih … Ampak vsakič sem odšel z občutkom, da me smrt še noče, da moram na tem svetu še nekaj narediti. To je bilo najhujše obdobje za mojo družino, ker se nisem z nikomer pogovarjal …«
Niso mu mogli pomagati ne zdravniki ne tablete. Potem pa se je končno odločil za zdravljenje v Begunjah. Tam je nastala njegova najbolj čustvena izpoved in njegova največja uspešnica Ne budite me, vas prosim, priredba španske Tu no llores mi querida. Ljudje so ga spet začeli klicati na odre.
Zapravlja še vedno enako
»Ljudje se v mojih pesmih najdejo, zato sem tako iskan in poslušan. Sam sicer besedil ne pišem, vendar svoje zgodbe izpovem Veri Šolinc in ona jih pretopi v besedila.«
Zdaj je Stane spet na nogah, uživa v Strahinju, snema albume in nastopa. Letnic svojih cedejev ne ve na pamet. Tudi rojstnih dnevov ne praznuje niti praznikov, ker je raje vesel vsakega dneva. »Zapravljam pa še vedno enako. Le da so mi nekoč denar pobirali alkohol in ženske, danes pa aviacija in ribolov.«
Slike so nastale med pripravo mojih plošč "Ne budite me , vas prosim" , "Če bi Bog mi dal moči" in "Mati Marija". Nastale so v foto studiu Foto Mitja v Kranju - še enkrat hvala Maši in Mitju za izvrstno opravljeno delo !
Vse slike so v resoluciji 300 DPI , večinoma namenjenje za tisk do velikosti A4 in A3. Na vašo željo lahko dobite tudi druge fotografije za objavo v medijih. Če se želite pogovoriti z menoj - oziroma narediti intervju - me predhodno pokličite na moj mobilni telefon ali uporabite email formular, ki se nahaja na strani z mojimi kontaktnimi podatki. Z veseljem se bom odvzval vašemu vabilu.
POZOR ! - Velikost posameznih datotek je od 6MB do 15 MB, kar pomeni da bo prenos trajal zelo dolgo.
Za prenos datotek kliknite na sličico, in njena večja verzija v kvaliteti primerni za tisk se bo prikazala v novem oknu vašega brskalnika, ki ga lahko kasneje zaprete !
Dragi prijatelji - tukaj je ! Dokončal sem jo in na njo zapisal deset novih izpovednih pesmi, od katerih vsaj naslovno pesem že poznate (če ne si jo poglejte z klikom : Nimam več solze).
Enajst let je minilo od smrti moje mame, dve leti kasneje sem se poslovil še od očeta. Ko so očeta nesli čez prag moje rojstne hiše sem zadnjič stal na njenem dvorišču in do današnjega dne nisem več prestopil praga rojstne hiše , ki ga tudi nikoli več ne bom.
Razlog za to je želja po ohranitvi slike rodnega ognjišča v luči, ki je zapisana globoko v mojem srcu. Takrat sem kot otrok ležal za pečjo, poslušal očetovo igranje harmonija in užival v vonju kruha in potice, ki je ob peki uhajal skozi drobne razpoke naše stare kmečke krušne peči.
Izpoved pričnem tako :
"Včasih zavesa se je zganila roka jo njena je odgrnila je ključ obrnila vrata odprla se nasmejana je vame zazrla …"
Vaš Stane
KONCERTI
Pospešeno pripravljam jesensko koncertno turnejo po Sloveniji in jo dopoljujem z novim programom.
Če ste zamudili spomladanske koncerte, vas vabim na moje jesenske koncerte. Kraj in čas koncerta bom objavil na spletni strani, takoj ko dokončamo program za oktober.
Organizatorji !
Če imate primeren prostor za organizacijo koncerta, me pokličite na mojo telefonsko številko 040 650 050 in dogovorili se bomo za termin.
Z veseljem pridem na obisk v še tako oddaljen kraj , če mi le koledar dopušča ! Najboljše se počutim v majhnih kulturnih dvoranah, kinodvoranah in gasilskih domovih, ko me povabijo domača društva in drugi aktivni organizatorji v domačem okolju - če se dogovorimo vsaj mesec dni pred željenim terminom, mi običajno uspe uskladiti koledar z ostalimi obveznostmi !
